Rodil se je 13. marca 1937. Diplomiral je iz astronomije na FNT Univerze v Ljubljani. Bil je profesor matematike in fizike na OŠ Valentina Vodnika v Ljubljani ter Železniški srednji šoli v Ljubljani, strokovni sodelavec za astronomijo na Astronomsko-geofizikalnem observatoriju Golovec v Ljubljani, profesor matematike in fizike na Železniški srednji šoli v Ljubljani, pedagoški svetovalec-urednik matematičnih učbenikov na Zavodu SRS za šolstvo v Ljubljani in se leta 1993 upokojil.
Objavlja strokovne in poljudne astronomske prispevke izključno v slovenskem jeziku. Ukvarja se tudi z zgodovino astronomije, nebesnim izrazjem (nomenklaturo) in astronomskim izrazoslovjem (terminologijo). S pisanjem člankov, poljudnimi predavanji in strokovnimi delavnicami popularizira astronomijo. Skoraj vse svoje knjige je sam uredil, tako da deluje tudi kot urednik.
Gradivo (444):
Na zvezdnem nebu lahko najdemo več src, na primer srce Vodne kače (Hidre) – zvezda Alfard, srce Škorpijona – zvezda Antares, tudi Levovo srce, kot so v starem veku, ko zvezde še niso bile sistematično urejene, rekli najsvetlejši zvezdi Regul v ozvezdju Lev. Je pa na nebu še eno srce, in to ne živalsko, ampak človeško, in to ne navadnega človeka, temveč kralja. O tem, za katerega kralja gre in kdo je zvezdo pravzaprav poimenoval po njegovem srcu, kroži več verzij. Odbral sem tisto, ki se mi je zdela še kar prepričljiva in zanimiva.