Razmišljanja o branju in še o čem…

Zakaj brati?

Pozitivni učinki branja so lahko trenutni (zadovoljstvo, užitek) ali trajni. Ti vplivajo na oblikovanje otrokove osebnosti in njegovega odnosa do sebe in drugih bitij. Še posebej vplivajo na:

<ul”>

• socialni razvoj: uspešnejša socializacija, lažji vstop v določeno kulturno okolje, večja samozavest;
• osebnostni razvoj: izgradnja vrednostnega sistema – dojemanje samega sebe, dojemanje drugih ljudi;
• čustveni razvoj: človeški dotik, toplina, varnost, duhovna ljubezen;
• razvoj domišljijskih dejavnosti: razvoj domišljijskega razumevanja – reševanje realnih konfliktov; miselna telovadba;
• jezikovni razvoj: razvoj simboličnega izražanja -spodbujanje govora, boljša komunikacija, bogatenje besednega zaklada, asociacijsko mišljenje, tvorjenje zahtevnejših jezikovnih struktur;
• razvijanje estetike.

Veliko staršev je že doletela burna razprava s svojim malčkom o tem, koliko pravljic bo slišal pred spanjem. Mnogo staršev pa je doletela prav tako burna razprava z njihovim najstnikom o tem, do kdaj in ali je res potrebno prebrati to ali ono knjigo. Med obema situacijama je velika razlika, saj v  prvem primeru govorimo o navdušenju, v drugem pa o izogibanju.
In zakaj in kam se je izgubilo to navdušenje?
Mogoče negativna izkušnja ali pa prisila?
Kdo bi vedel?
Vsekakor pa  osveščenost, predvsem staršev, o pomembnosti branja v veliki meri pripomore k pozitivnemu odnosu do knjig in vsebin v njih. Ne samo za tisti čas, ko smo prisiljeni brati zaradi vključenosti v učni proces, temveč za celo življenje.

Poglavitne naloge staršev pri vzbujanju ljubezni do branja?

• Vsakodnevno branje;
• dobra izbira literature;
• omejevanje uporabe TV in računalnika.

Kdaj začeti?

Otrok naj se sreča z branjem in knjigo že v najzgodnejšem obdobju, nekateri pravijo celo pred rojstvom. Vsekakor pa zelo, zelo zgodaj. V začetku mu je pomembno le to, da sliši glas svojih staršev in je udobno nameščen v njihovem naročju. Mehke besede ter ritem in melodija glasu pa mu nudijo občutek še večje varnosti in ugodja. Tudi živo pisane barve in risbice v knjigicah bodo prav kmalu vzbudile njegovo zanimanje, zato naj se knjiga znajde že med prvimi otrokovimi igračami. Tako bo lahko branje povezal z igranjem. Kmalu pa bo knjigo in branje zahteval. Takrat ste že na zelo dobri poti do uspeha. Od tu naprej gre samo še za vzdrževanje in izboljševanje dobrega odnosa do knjige. To pa je najboljša dota, ki jo lahko poklonite otroku, saj jo bo lahko s seboj nosil celo življenje.

Kaj brati?

Sodobna knjižna produkcija ponuja širok izbor različnega gradiva za otroke od najzgodnejšega obdobja dalje. Prav zaradi tako pisane ponudbe pa je zelo pomembno, da znamo glede na otrokovo stopnjo razvoja pravilno izbrati.

Kako brati?

Odgovor je odvisen od otrokove starosti. Vedno pa tako, da nam je prijetno, da imamo čas. In čas si vzemimo vsak dan! Otroku je knjiga sprva le igrača. Nosi jo naokrog, jo odpira, lista in »branje« se začne in konča pri poimenovanju narisanih predmetov, živali … Kmalu bo zahteval, da mu »beremo«. Le korak je še do pravega branja sprva kratkih, nato pa vse daljših zgodbic.

Kakšno pravljico bo otrok ob prvem branju zavrnil, pa čeprav se bo nam zdela  primerna. Nič zato. Poskusimo z njo malo kasneje, ali pa jo poenostavimo. Že naslednji dan lahko ravno ta postane njegova najljubša zgodbica. Nekateri otroci želijo, da jim beremo eno in isto pravljico. Tudi prav. Z malo potrpežljivosti si bodo čez nekaj časa zaželeli še kakšno.

Velikokrat otroci želijo, da jim tudi pripovedujemo in ne samo beremo. Radi poslušajo pesmice, recitacije, rešujejo uganke. Starši lahko s pravljico pomagajo rešiti otroku to ali ono zadrego. V ta namen je v knjižnici veliko pravljic na določeno temo:

odhod v bolnišnico, strah pred temo, sramežljivost …

In ko je zgodbica prebrana, nam je lahko izhodišče za cel kup različnih dejavnosti. Lahko se o njej pogovarjamo, opazujemo ilustracije, jo ponovno preberemo in pri tem otroka spodbujamo, naj jo oblikuje po svoje, naj doda nove zaključke, ki se mu zdijo primernejši. Vsebino pravljice vpletemo v igro ali pa nam da idejo za čisto novo igrico.

Če želite izvedeti še več

Nekaj literature, kjer dobite še več informacij o koristnosti branja in priporočilne sezname knjig, razvrščene po razvojnih obdobjih otroka:

• Rodari, G.: Srečanje z domišljijo
• Jamnik, T.: Knjižna vzgoja otrok od predbralnega obdobja do 9. leta
• Jalovec, V.: Stavnica – z igro do znanja
• Kordigel, M.: Književna vzgoja v vrtcu
• Grginič, M.: ABC1. Ko pravljice oživijo
• Dolinšek  Bubnič, M.: Beri mi in se pogovarjaj z mano!
• Kropp, P.: Vzgajanje bralca
• Pečjak, S.: Z igro razvijamo komunikacijske sposobnosti učencev
• V knjigah je vse
• Pečjak, S.: Bralne učne strategije
• Jamnik, T.: Kdor bere
• Lahko vzgojim uspešnega otroka
• Beremo skupaj
• Kolar, M: Mladi bralec
• Grginič, M.: Porajajoča se pismenost
• Grosman, M.: Razsežnosti branja
• Bralna motivacija v šoli
• Ilich, I.: Pota knjige
• Grginič, M.: Vsak po svoji poti do pismenosti
• Kesič Dimic, K.: Priporčnik o branju
• Tudi mi beremo

In še nekaj knjig o otrokovem razvoju:

• Marjanovič Umek, L.: Mišljenje in govor predšolskih otrok
• Ibuka, M.: V vrtcu bo morda že prepozno
• Thomson, J. B. : Naravno otroštvo
• Otrokove ustvarjalne igre
• Einon, D.: Vodnik za zgodnje učenje
• Armstrong, T.: Prebudite genija v svojem otroku
• Silberg, J.: Miselni razvoj dojenčka in malčka
• Papalia, D.: Otrokov svet
• Krafft, T. von: Odkrijmo in razvijmo otrokovo nadarjenost
• Juul, J.: Kompetentni otrok
• Juul, J.: To sem jaz! Kdo si pa ti?
• Greenspan, S. I.: Izjemni otroci
• Sunderland, M.: Znanost o vzgoji
• Duckworth, J.: Mala knjiga vrednot
• Elschenbroich, D. : Izkustveni svet predšolskega otroka
• Karp, H.:  Najsrečnejši malček daleč  naokoli
• Pitamic, Maja: Pokaži mi, kako se to naredi
• Juul, Jesper: 4 vrednote, ki jih daste otroku

</ul”>