Roman o pisatelju, ki zaradi osebne travme pisateljevanje razume kot življenjsko nujo, je pretresljiva socialno in družbeno kritična zgodba, ki nazorno prikaže življenje na družbenem dnu.

»Pripoved običajne norosti«, kakor podnaslovi roman avtor sam, govori o Silvanu, ki ga travmatična izkušnja iz desetdnevne vojne za Slovenijo pahne v stisko, ki jo rešuje s hospitalizacijo. V želji, da bi se rešil problemov in hkrati samega sebe, se preobrazi v Balzaca. Velikopotezni načrt o več tisoč popisanih straneh, ki bodo predstavile pravo resnico o družbi, skrbno razvija in se v želji po čim bolj resničnem prikazu poglavja o brezdomcih še sam prelevi v enega izmed njih. Žena in hčerki se sprašujejo, ali je genij ali norec, saj Balzacovo terensko delo poteka na ulici, med klošarji in pijanci, ki vsak s svojo življenjsko zgodbo vplivajo na Silvana.

Roman, ki je bil uvrščen med finaliste natečaja modra ptica 2012, je branje, ki šokira. Besedišče in stilni vložki so primerni besedišču klatežev in ljudem s socialnega dna, sam Silvan pa zaradi razdvojene osebnosti niha med realnostjo in nadrealnostjo, ki je včasih prav groteskna.

Barbara Klinar

nazaj na seznam