Pripovedovalec zgodbe je obseden z ameriškim pesnikom Aspernom in se za vsako ceno skuša dokopati do njegovih zasebnih pisem, zato oblega njegovo ostarelo muzo Juliano Bordereau.

Ameriški pisatelj, ki je večino svojega življenja živel v angliji, Henry James, je predstavnik psihološkega realizma. Ustvarjal je na prehodu iz 19. v 20. stoletje. V svojih delih, ki so postala že del literarne klasike (Američan, Portret neke gospe, Bostončanke, Dedinja …), opisuje svet visokega srednjega sloja, predvsem srečanja američanov z življenjem v Evropi.

V noveli Aspernovi rokopisi je glavna oseba življenjepisec (američan), ki je oboževalec pokojnega ameriškega pesnika Asperna. Ko izve, da v Benetkah živi zdaj že ostarela Aspernova muza gospa Bordereau, se odpravi tja, da bi pod pretvezo obiskovalca in navdušenca nad vrtovi dobil od nje pesnikove rokopise. Gospa Bordereau živi v popolni osami in precej skrivnostno (vedno ima s pajčolanom prekrite oči) skupaj s svojo nečakinjo (pusto in preprosto ostarelo devico) v veliki beneški hiši, ki jo s svojimi finančnimi prihodki le s težavo vzdržujeta, zato z veseljem sprejmeta v svoj dom podnajemnika. Končno se življenjepiščevi skriti nameni razkrijejo in usodno vplivajo na razvoj dogodkov in življenj vseh protagonistov novele.

Katarina Perger

nazaj na seznam