Naslov romana je serija izraelskih filmov, lahko bi rekli, da so mehki porniči, ki so jih predvajali tudi v Nemčiji. Večina ni vedla, da prihajajo iz Izraela. In večina Nemcev še danes ne ve, kako bi se obnašali v družbi Izraelcev.
Avtorica je v enem od intervjujev povedala, da je ideja za roman nastala, ko je pred približno osmimi leti spoznala več liberalnih in politično aktivnih umetnikov iz Izraela in Amerike z judovskimi koreninami. Ker do takrat ni imela stikov z Judi, se ji je zdelo zelo zanimivo, kako se je v njihovi prisotnosti obnašala sama in kako negotova je bila, ko so govorili o določenih temah, recimo o zgodovini ali politiki, kako se je na vso moč trudila, da ne bi rekla česa narobe. Navdušilo jo je, kako so Izraelci govorili o politiki in o lastnem odnosu do svoje države, pa tudi o Nemčiji. Želela si je dokumentirati te pogovore in jih predstaviti nemškemu občinstvu, saj je menila, da Nemcem kompleksnost načina, na katerega Judje razmišljajo o svoji državi, ni posebej dobro poznana. Najverjetneje pa podobno velja tudi za druge narode, ne samo za Nemce, zato bo tudi slovenskemu bralcu knjiga odprla določene horizonte, na katere morda ni še nikoli doslej pomislil. Ali pa vsaj ne na takšen način. (vir: Bukla)