208 strani
dramska besedila
preverite, ali je knjiga prosta (OPAC)
V Komedijah je zbranih osem komedij: Moški, Božič, Čistka, Ujemi me!, Igre, Salzburg, Hribovci in Tonček se ženi. Nastale so tako, in to je unikatno v slovenskem prostoru, da so snemali spontano nastajajoče predstave in jih potem pretipkali. Potrebnih je bilo le še nekaj drobnih popravkov. Na kratko: impro na papir. Potek posamezne predstave je bil takšen: igralca (sprva le Tomaž Lapajne Dekleva in Vid Sodnik, kasneje se je pridružila še Miša Mahnič) sta prišla na oder, se predstavila in povedala, da še ne vesta, kaj bosta naredila. Nato sta javno klepetala z igralci, ki so povedali, kaj so počeli ta dan, kaj sicer počnejo v življenju … Iz tem, ki so jih odprli, sta potem oblikovala prizore. Običajno sta razvijala različne vzporedne prizore, ki sta jih logično povezala – konkretno ali pa abstraktneje.
Za nas je zanimiva komedija Tonček se ženi, saj je to komedija po motivih in v stilu A. T. Linharta (podnaslov komedije). Nastopajo: Marjetka (županova hči), Tonček (mlad kmetič), baron, mati (Tončkova mati), advokat (baronov prijatelj) in župan. Omenjena je tudi Radovljica. Zgodba je znana: bankrotirani baron bi se zaradi dote in kasneje podedovanega premoženja poročil z Marjetko. To prepreči Tončkova mati: prisluškuje in vse pove županu. Poročita se (seveda) Marjetka in Tonček, gospoda pa nerada, a vendarle prispeva h gmotnemu položaju zakoncev. Kot v Županovi Micki so tudi tu najbolj zanimive metafore:
Tonček (v pesmi, ki jo piše Marjetki): “Smreka stoji, kokr ti stujiš! K u smreka padla, boš ti tud padla. /…/ Marjetka, tvoje oči so kot male žabice. Vesele in zelene. Rad imama, ko gledajo v mene. Podpisani tisti, ki mu zdaj v srcu regljaš in mu nikdar spati ne daš.”
Mati, ki se spominja dvorjenja svojega takrat še bodočega mož:”Ančka, moja Ančka, zgledaš koker ena debela sliva, d b se usta z no sladkala, u resnic si oštra koker kopriva, k me je naravnost u srce užgala!”
Baron jih govori Marjetki: “O tej lepoti slišali smo v Radovljici. Da sijete kot zvezda z neba na tla, da rože rastejo in trava brsti od sija tega! Da ogenj v srcu vzplamti, ko zagledam te oči, ki vame gledajo! O, deviška lepota, da večje ni!”