Resnica, lepota, ljubezen zmorejo premagati zlo, prebuditi v množici upanje v spremembe in jih opogumiti k temu, da po svetu hodijo z dvignjeno glavo.

Prelep italijanski otok Sicilija, ki ga ne povezujemo samo s plažami in morjem okoli, ampak nam na misel pride tudi beseda mafija, ki ima na Siciliji globoko zaledje. Pa ne samo v filmih in knjigah, tudi v resničnem življenju. Zgodba romana Kar ni pekel nas prestavi v ulice Brancaccia, kjer se ukazi mafije vrstijo iz dneva v dan, otroci ne hodijo v šolo, matere ne hodijo v službo, očetje pa krvavo prislužen denar ne zapravijo za dopust z družino, ampak ga, nemalokrat, morajo izročiti ”tistim na vrhu”. Svetla točka temačnih ulic je duhovnik Don Pino, ki se že leta trudi odpreti mladinski center za otroke, pa mu oblasti vztrajno zapirajo vrata. Tudi on vztraja in se ne boji nikogar. Predan je ulicam, otrokom, materam in predan je tudi ljudem na drugi strani železniškega tira, ki ulice Brancaccia ločuje od bogatega sveta. Tam Don Pino v elitni gimnaziji poučuje religijo in dijaki ga obožujejo prav tako kot ga revni otroci v Brancacciu. Enega izmed dijakov, Federica, med poletnimi počitnicami povabi, da mu pride pomagat na drugo stran železniškega tira in po prvem vstopu v drug svet se Federicu odprejo oči. Tako zelo, da se odpove že plačanemu tečaju angleščine v Oxfordu, ki se ga je veselil celo šolsko leto. Spre se tudi s starši, ki ne morejo razumeti, zakaj se je kar na lepem odpovedal potovanju v Anglijo. Pa mu je izkušnja na drugi strani železniškega tira pomagala dozoreti bolj kot pa potovanje v Anglijo.

Lidija Mandal

nazaj na seznam