Prevajalec razmerje med telesom in Sebstvom posrečeno primerja z razmerjem med žarnico in elektriko. Žarnica ima vtisnjen datum izdelave in omejen rok trajanja, električna energija pa ni bila rojena in je ni mogoče uničiti.

Aštavakra gita (Aštavakrova pesem) je znana in cenjena starodavna pesem, ki je bila po mnenju nekaterih strokovnjakov napisana v 5. stoletju pred našim štetjem. Pogovor med učiteljem in učencem je napisan v obliki pesmi in je klasično delo Advaita Vedante ali nedualne filozofije. Pogovor, zapisan v sanskrtu, je potekal med modrecem Aštavakro in Džanako, kraljem starodavne dežele Mithile, ki je nekoč ležala na območju današnjega Nepala. Dialog med modrecem in kraljem je v slovenski jezik prevedel Erik Majaron. Knjiga je “pisana na kožo” vseh iskalcev duhovnih resnic, saj govori o prvotni (čisti) zavesti, ki je izvor narave in fizičnega vesolja. Aštavakara pravi, da se človek lahko hipoma osvobodi, če se le uspe oddvojiti od telesa in sproščeno počiva v čisti Zavesti, vedoč, da je svoboden. Prevajalec razmerje med telesom in Sebstvom posrečeno primerja z razmerjem med žarnico in elektriko. Žarnica ima vtisnjen datum izdelave in omejen rok trajanja, električna energija pa ni bila rojena in je ni mogoče uničiti.

Jure Sinobad

nazaj na seznam