Grški arheolog je prisiljen kopati še po svojih spominih. Bridki poraženec bitke s časom, ki je nikoli ni niti skušal bíti, plast za plastjo razkriva usodne drobne trenutke in odločitve, ki so pripeljale do izginotja njegove žene.

Jórgos Dukarélis se vrača na otočje Kikladov, kjer je kot mlad profesor s svojo skupino študentov odkril ključno najdbo kikladske prazgodovine, ki mu je prinesla slavo. Zdaj, v poznih letih svojega življenja, z izostrenim očesom objektivnega arheologa preučuje svoje dnevniške zapise. Obupno skuša odkriti, ali morda tam obstajajo kakšni namigi, ki bi pojasnili Andigónino nenadno izginotje – primer, ki ga je policija opustila.

Grški avtor psihološkega romana, ki diši po kriminalki, je Emílios Solomú, ki je zanj prejel nagrado Evropske unije za književnost. V slovenski izdaji lahko bralci, ko odložimo knjigo, povežemo namige tudi v s pomeni polni naslovnici Nenada Cizla.

Roman ni ravno lahkotna poletna kriminalka, kot se sprva zdi. Solomú je prepričljivo orisal portret odličnega arheologa, a vendar moža, ljubimca in očeta, ki mu je spodletelo. Profesor ni zmožen odločanja in sprejemanja odgovornosti, niti opaziti in sprejeti lepot okoli sebe; tako idilične grške pokrajine kot tudi ljudi, ki jih deli po njihovih družbenih položajih in nazivih. Verjame v večnost in absolutnost časa, ki se mu nima pomena upirati. Kakor je sam le senca v zgodbi prazgodovinskega dekleta, ki ji sledi, ko poskuša rekonstruirati njen umor in okoliščine, ki so do njega pripeljale, je v svojem življenju le opazovalec z varne razdalje. Njegovo analitično oko šele v retrospektivi uspe izluščiti tako očitno resnico: njegova pasivnost in distanca sta tisti, ki sta kruto usodni za njegove najbližje. Morda je prav v tem njegova nezvestoba in največja napaka.

Elkana Angelova

nazaj na seznam