Bron in sončnica
Cao Wenxuan
»Ko so ju vaščani opazovali med pohajkovanjem in igro, so bili ganjeni. Po telesu se jim je razlila toplina in jim omehčala srce.«
Dekletce, pokrito z bambusovim klobukom na zibajočem se bivolu, ki ga z vrvjo skozi trsje vleče tihi deček v slamnatem dežnem plašču. To je le eden izmed številnih prizorov v tej tenkočutni pripovedi, ki se neizbrisno vtisnejo v spomin. Otrokoma je ime Sončnica in Bron. Skupaj sta kot stvaritev Sončničinega očeta, ki so mu bile najbolj ljube in tudi sicer najbolj občudovane – sončnice ulite v bron. Odsevata življenjsko moč in spokojnost, trdnost brona in toplino sonca, kar predramita tudi v drugih ljudeh. In v bralcih. S svojimi enostavnimi in jasnimi potezami mladinski pisatelj in Andersenov nagrajenec riše podeželsko življenje, naravo in otroško doživljanje vsakdana na Kitajskem med kulturno revolucijo. Na izjemno spontano liričen in nežen način, brez odvečnega okrasja in postavljanja v zgodovinski kontekst, prikaže tako sobivanje z naravo, obdobje blagostanja kot tudi naravne nesreče, napad kobilic in lakoto. Knjiga, ki jo začneš pogrešati, še preden jo odložiš.