Spet trte so rodile, prija’tli, vince nam sladko …

To ni enološki priročnik. Vinski publicist, somelje, degustator, vinogradnik in nekoč glavni urednik Kmečkega glasa nam skozi deset esejev predstavi svoj odnos do vina. Ustavi se pri prednikih, od katerih je podedoval rodbinski vinograd, govori o srečevanjih z legendarnimi slovenskimi vinarji, pa tudi s tistimi iz Italije, Francije in Španije. Enako pozorno pa predstavi tudi bolj neprijetni strani o vinu – govori o peronospori, trtni uši in oidiju. Kvasovke pohvali, saj nase vežejo ostanke škropiva in ker se sesedejo na dno, jih je mogoče odstraniti. Glivice žlahtne gnilobe pa postavi skoraj na piedestal.
Z zadnjim esejem, z naslovom Odslužena miza, se pokloni njemu ljubi penini. Ali kot pravi sam ” … lahko preživim brez vina, toda brez šampanjca nikoli.”
Knjiga je obvezno čtivo za vse ljubitelje žlahtne kapljice in žlahtne besede.

Katja Bevk

nazaj na seznam