Ne, je izstrelil Kempf. Hočem biti nič. /…/ Želim si samo sveta, ki ga končno ne bo treba več reševati.

Epohalna zgodba, ki se pne v več generacij – od izseljevanja Nemcev v 18. stoletju, ko je praoče Kempf stopil na tla Transilvanije, do današnjega Zagreba. Občasno svoj glas posodijo celo Nerojeni, potencialni potomec, in mrtvi, s svojim edinstvenim vpogledom v dogajanje in interesi. Osrednja zgodba vseeno pripada folksdojčerju Georgu Kempfu in je neverjetna, kot je neverjetna sama zgodovina Evrope. Človek ‘z imenom, ki deluje v različnih jezikih’, Georg Đuka Jurek Jurij Boj Kempf, je v zadnjem letu 2. svetovne vojne prisiljeno vpoklican v Waffen-SS. Pesnik in ne vojak, ki bi bil najraje nič, s svojim »Kajnovim znamenjem na roki« neusmiljeno beži, najprej v vrste poljskih upornikov, kot dezerter, kasneje še celo kot sovjetski vojak. Piskač iz Hemelina pač ne počiva. Prisoten je v vseh obdobjih in s svojimi napevi novači mlade, ki mu sledijo kot podgane. Zato še vedno tičimo v dobi brona, dobi nesmiselnega zla in nasilja. Na kar ne bi smeli nikoli pristati. Kot razmišlja Kempf, smo se premalokrat vprašali in čudili: »Gospodje, kaj vam pride na misel!?«

Elkana Angelova

nazaj na seznam