Opisuje večkrat podoživeto zgodbo umetnika, genija, ki je obkrožen s povprečneži, ki se v boju za preživetje ne zavedajo njegove vrednosti in ga obsodijo na životarjenje in pozabo. Georg Jozef Henych, ki je bil resnična oseba, se je iz rodne Češke z ženo Boženko preselil v Bolgarijo in s svojim znanjem izdelovanja violin postavil temelje bolgarskega goslarstva. Na stara leta je ostal pozabljen v bedni sobi in le po zaslugi trobentača Martina in njegovega sina Viktorja je v zadnjih mesecih življenja kljub pomanjkanju živel dostojno življenje.
Kratek roman nas spomni na usodo marsikaterega umetnika, ki je lahko srečen, če svojo božanskost prenese na ljudi, ki verjamejo vanj. Spomni pa nas tudi na to, da pragmatičnost ruši ideale. Zadovoljuje le ljubezen, ki jo vlagamo v delo, odnose in življenje.