Adua je v prvi vrsti roman o ženski, kot tudi o njenem očetu in mlajšem možu, migrantu. Prav vsi trije so žrtev družbenih razmer v Somaliji, zaznamovani z barvo kože in izkoriščani. Zgodba očeta je postavljena v čas italijanskega fašizma v vzhodni Afriki in kolonialnih teženj Italije v Etiopiji v 30. letih 20. stoletja. Mohamed Ali Šepavi se kot jezikovni tolmač priključi italijanski vojski, a je kljub znanju ves čas šikaniran, primoran služiti belemu gospodarju in tako posredno izdati svoj narod.

Njegova hči odrašča v senci očetove jeze, razočaranja, krivde in osamljenosti, zato še mladoletna v pobegne v Italijo, kjer postane žrtev filmske industrije. V pričakovanju slave pristane na poniževalne in izkoriščevalske odnose, katerih dota sta razočaranje in sovraštvo do same sebe. V zrelih letih z ulic Rima reši somalskega mladeniča.

Tri zgodbe, ki jih povezuje ujetost migrantov v tujem svetu, ki je do njih oblasten, družbeno izključujoč in celo nasilen, nas soočijo s ponižujočim odnosom do t. i. novodobnih sužnjev našega tako zelo »razvitega« sveta.

nazaj na seznam