Časovno zaklonišče
Gospodinov, Georgi
»Človek je edini časovni stroj, ki ga imamo na voljo.« Gaustin
Resničnost izjave je najbolj očitna, ko bolezen preseka našo zbirko spominov. Zato ne preseneča, kako uspešna je klinika za preteklost gerontopsihiatra in protagonistovega (tj. pisateljevega) prijatelja Gaustina, na kateri sprejema paciente, ki trpijo za izgubo spomina, in jih namesti v prostore opremljene v slogu desetletij preteklega stoletja. Napove pa tudi čas, ko bodo ljudje začeli namenoma bežati v preteklost, in načrtuje celotna naselja, ki bodo živela v minulih desetletjih. Le da se tok svetovnih dogodkov obrne v nepričakovano smer in fenomen oživljanja preteklosti zajame celotno Evropo.
Bolgarskega pisatelja Georgi Gospodinova v slovenščini poznamo po romanih Fizika žalosti in Naravni roman. V svojem zadnjem romanu raziskuje temo spominjanja, pozabe, časa na edinstveno svojevrsten način in s pastmi, ki jih »igranje« popotnikov v času prinaša. Kar je navsezadnje lahko tudi pisateljevanje samo. Na nek način spominja na Ecov Skrivnostni plamen kraljice Loane. Za bralce iz bivših dežel nekdanje skupne države, pa skriva še kupico drugih kvalitet, naj smo živeli tiste čase ali ne – saj jih pri življenju ohranjajo časovna zaklonišča nostalgije.
