Dnevnik kužnega leta
Defoe, Daniel, 1660-1731
Čas epidemije, ki je zaznamoval srednji vek.
Roman govori o kugi, ki je razsajala v Londonu leta 1665. Gre za zapiske meščana, ki je ves ta čas preživel v Londonu, čeprav je bila na začetku izbruha zanj težka odločitev ali naj ostane, ali odide z bratom iz mesta.
Popisuje dogajanja, ki jim je bil priča ali pa je zanje slišal. Prihajalo je do več ugibanj, kako se je kuga širila, to pa so izkoristili tudi zaslužkarji, ki so z raznimi metodami zagotavljali zaščito pred kugo in ozdravitev le-te. Zaradi velikega strahu pred njo so ljudje poblazneli, drugi pa so to izkoristili in ropali zapuščene hiše. Ljudje so lahko umirali v mukah, ali pa so se samo zgrudili sredi ulice brez vedenja, da so bili okuženi. To in še več nam nazorno Defoe opiše v romanu, ki pa se začne v drugi tretjini veliko ponavljati, zato postane nekoliko dolgočasen za branje.
