Zgodba dveh deklic o preživetju holokavsta

Mami je bila iz judovske družine, ki je kot otrok na Reko (takrat italijansko ozemlje) zaradi pogromov prišla iz Rusije. Poročila se je s katolikom istrskih korenin (Bučić), ki je bil rojen na Reki. 1937 in 1939 sta se jima rodili deklici Liliana (Tatiana) in Alessandra (Andra). Ko sta bili deklici stari par let, so jim kot posledico italijanizacije v Istri poitalijanili priimek, krstili so ju. To ju ni obvarovalo pred deportacijo v Auschwitz – tja so ju odpeljali skupaj z mamo in večjim delom širše družine, oče pa je bil kot mornar v času njihove deportacije že zaprt.

Po osvoboditvi iz taborišča punčki preselijo na Češko v sirotišnico – tam ostaneta več kot leto, nato ju s pomočjo judovske skupnosti preselijo v Anglijo, kjer sta ju našla starša. Vsi štirje preživijo vojne grozote in se po vojni preselijo v Trst.

”Seveda nama je bilo v Pragi bolje kot v Birkenauu, saj sva imeli hrano in ni naju zeblo. A tudi v Pragi sva čutili pomanjkanje ljubezni in sočutja odraslih.”

Katjuša Arh Lapajne

nazaj na seznam