Hoja po Caminu je lahko simbolika življenja. Imaš vzpone in spuste, imaš lažje in težje dni, imaš veliko sotrpinov, a hkrati si sam, včasih ti je lepo, drugič hudo, veliko se smeješ, pa tudi kdaj zajokaš. Takšno je pač življenje. Pomembno pa je, da ne obu

V knjigi vzporedno spremljamo dve zgodbi. Ob tem, ko avtor opisuje svoja doživetja med hojo po romarski poti Camino de Santiago, se hkrati spominja časa, zaradi katerega je na tej poti sploh pristal. Pet let pred tem je njegov sin zbolel za levkemijo. Avtor se je med hojo spominjal na čas, ko se je družina soočala z zdravljenjem.
Konec knjige je pretresljiv in bralca opomni, da je potrebno izkoristiti vsak trenutek, ki nam je dan. Zaveš se, kako minljivi smo in kako nepomembne so v resnici vsakdanje težave, ki nas včasih tako obremenjujejo. Branje bi priporočala vsem, ki so nagnjenji k čakanju in odlašanju ter potrebujejo spodbudo, da začnejo živeti.

Anja Bajželj

nazaj na seznam