»Poglejte porodničarsko krastačo v oči, pa boste videli Evropejca, katerega predniki so mežikali v zastrašujočega Hatzegopteryxa (leteči dinozaver) in ki je preživel vse katastrofe zadnjih 100 milijonov let.«

V knjigi nam avtor na poljuden način približa 100 milijonov let star razvoj Evrope in njenih lastnostih, ki so tako značilne zanjo. S časovnim strojem, kot mu pravi, nas popelje v različna obdobja preteklosti in doživeto opisuje takratno floro in favno. Odgovori nam na vprašanja; zakaj so izumrli dinozavri, kako se je razvil moderni evropski človek, kako so živali začele sobivati z ljudmi? Omeni Valvazorjevo Vojvodino Slave, ki je po njegovem mnenju veliko doprinesla poglobljenemu in bogatemu prirodopisu Evrope. Prav tako zvemo, da so nekoč po Evropi hodili gozdni sloni, jamski levi in orjaške želve, ki so bile večje od Galapaških. Da je srce Evrope porodničarska krastača, živi fosil in resnični plemič narave. Da Rimljani niso udomačili niti ene živalske vrste , kljub dolgoletnemu vladanju velikemu delu Evrope. Da je afriška krempljarka, sicer invazivna vrsta v Evropi, prva žaba v vesolju in prva klonirana žival. V Evropo je prispela s pomočjo človeka predvsem zato, ker je bila idealna za izvajanje poizkusov. Pred izumom nosečniškega testa naj bi namreč v laboratorijih in bolnicah potrjevale nosečnost. Da je Ginko avtohtona drevesna vrsta Evrop…
Na koncu knjige se avtor dotakne vprašanja ali bomo ponovno genetsko oživili in na evropska tla naselili dlakavega mamuta, jamskega medveda in jamskega leva. V realizacijo tega ne dvomi, saj bi vse to naj bilo mogoče, vendar pa se mora človeštvo odločiti ali si to sploh želi.

Špela Kojc jeraj

nazaj na seznam