Knjiga o vojni, predvsem o skrajnih čustvih, ki se v težkih časih razplamtijo še močneje in človeka marsikdaj povedejo tudi na poti, ki jih sicer verjetno ne bi izbrali.

Delo ameriške pisateljice Janet Skeslien Charles temelji na dogodkih iz druge svetovne vojne, povezanih z Ameriško knjižnico v Parizu. Z zgodbo o pogumnih knjižničarkah in knjižničarjih, ki so poskrbeli, da je knjižnica delovala tudi v žalostnih in krutih letih nemške okupacije, se je avtorica knjige seznanila v letu 2010, ko je bila tudi sama zaposlena v tej ustanovi.
Kljub velikemu številu nastopajočih in njihovih raznolikih usod, bi lahko rekli, da glavno vlogo odigrajo knjige, kot nekakšen čudežni most med preteklostjo in sedanjostjo, med različnimi deli sveta in kulturami vseh vrst. Da je bil prav to pisateljičin namen, je razvidno že iz same zgradbe, ki poveže burno dogajanje v svetovljanskem Parizu v letih od 1939 do 1944, z umirjenim, nekoliko dolgočasnim življenjem v ameriškem podeželskem mestecu v osemdesetih letih 20. stoletja. Prvega predstavlja mlada Parižanke Odile, velika ljubiteljica knjig, ki se ji uresniči življenjska želja – zaposlitev v tamkajšnji Ameriški knjižnici, drugega najstnica Lily, ki hrepeni po dogodivščinah in čaka na svoj odhod v »svet«. Združi ju nepredvidljivi splet dogodkov, ki je Odile privedel v ameriško Montano, in ljubezen do knjig, ki ju je zbližala in jima omogočila preživetje tudi v zanju bolj neprijaznih časih.

Špela Kojc jeraj

nazaj na seznam