Avtor nas v nekakšnem polbiografskem romanu, ki je poln skoraj leksikografskih opisov posameznih znanstvenih odkritij, vodi od kemika Fritza Haberja, očeta bojevanja in uničevanja človeških življenj s plinom, a hkrati izumitelja postopka pridobivanja dušika iz zraka, matematika Alexandra Grothendiecka, fizika Karla Schwarzschilda in njegove singularnosti ter pojava črnih lukenj, do Erwina Schrödingerja in Wernerja Heisenberga, ki sta raziskovala svet atomov in veljata za začetnika kvantne mehanike.

Skozi štiri esejistično-biografska besedila raziskuje dvojnost v znanstvenih odkritjih, ki človeštvu omogočajo razvoj in ga hkrati vodijo v pogubo. Znanstveniki so prikazani kot geniji, ki so sicer doživeli genialni preblisk, a hkrati bežijo pred družbo in pred samim seboj – so asocialni osamljenci, radikalni v svojem razmišljanju in tudi v načinu življenja. S svojimi dognanji so spremenili pogled na svet in že zdavnaj smo prišli do točke, ko nam znanost ni več samo v oporo, temveč vzbuja strah, saj obstajajo stvari, ki presegajo človeško vedenje.

nazaj na seznam