V knjigi je podrobno opisano življenje in delo Jakoba Špicarja, gledališko ustvarjanje zakoncev Špicar v Radovljici in njuna zapuščina, ki jo hranimo v domoznanskih zbirkah slovenskih knjižnic.

Jakob Špicar (1884–1970) je bil verjetno najplodovitejši slovenski ljudski dramatik in gledališčnik. V času bivanja na Gorenjskem je napisal večino svojih dramskih del, 50 ali 51 od skupno 83 ljudskih iger, dram, dramatizacij, mitično-alegoričnih ter mladinskih in otroških iger. Skupaj z ženo Marico sta več kot dve desetletji (1919–1941) vodila Sokolsko gledališče v Radovljici, ki se je hitro razvilo v osrednjo kulturno ustanovo mesta in okolice. V zlatem obdobju radovljiškega sokolskega gledališča so vsi delali prostovoljno in iz ljubezni do igranja. Prizadevni ljubitelji gledališča so v desetih letih uspeli zbrati vsoto, s katero je sokolsko društvo poplačalo dolgove gradnje radovljiškega Sokolskega doma. Po 2. svetovni vojni je bilo v Radovljici nekaj poskusov oživljanja mestnega gledališča, vendar dosežkov zakoncev Špicar ni uspelo ponoviti nikomur. Avtor knjige, ki je nastala nastala v sodelovanju z bibliotekarko Simono Šuler Pandev in Špicarjevo vnukinjo Mirjano Vevar, je zgodovinar in bibliotekar Jure Sinobad. V knjigi je podrobno opisano življenje in delo Jakoba Špicarja, gledališko ustvarjanje zakoncev Špicar v Radovljici in njuna zapuščina, ki je sranjena v domoznanskih zbirkah Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem in Knjižnice A. T. Linharta Radovljica.

Jure Sinobad

nazaj na seznam