“Molk, pritrjevanje in nevmešavanje, to je bila dobra taktika. Če bi se je držala, bi moje življenje morda potekalo drugače.” Tako razmišlja mlado dekle, ki se spominja svoje mladosti v hiši ob gozdu. Mama je bila veliko odsotna in odtujena, težave je imela z alkoholom, oče ju je že zgodaj zapustil, tako da sta za deklico skrbela babica in dedek. Deklica živi v na zunaj urejeni družini, vendar je za štirimi stenami hiše polno bolečine, prikritega nasilja, žalitev, mržnje in strahu. Deklici se zdi, kot da grozljivi gozd vedno bolj vstopa v notranjost hiše, da bi jo zadušil. Z odraščanjem se deklica počasi osamosvaja, potlačena groza pa postopoma prihaja na plan.

“Neznano zlo je vedno groznejše od zla, ki ga že poznamo …”

Ena od zgodb, ki jih zlepa ne pozabiš. Pisateljica mojstrsko čisto počasi odstira plasti, ki skrivajo dobro varovano in zakopano skrivnost, s čimer te knjiga ves čas drži v napetosti in nestrpnosti. Knjiga je neodložljiva, moraš priti do konca, do nekega zadoščenja.

nazaj na seznam