Spominjanje je kot optimističen objektiv, doživetja iz preteklosti so lepša in bolj dragocena, ko jih opazujemo skozi spomin, kot pa so kdaj bila.

Srbsko-portugalski pisatelj Dejan Tiago-Stanković (1965-2022), ki je živel med Lizbono in Beogradom, je prvo knjigo z naslovom Odakle sam bila, sada više nisam, objavil leta 2012. Leta 2015 je objavil nagrajeni roman Estoril, ki je na Portugalskem uvrščen med šolsko čtivo ter preveden v velike svetovne jezike. Zamalek (2020) je njegov drugi roman, ki je bil prav tako nagrajen z evropsko literarno nagrado.

Zamalek: roman o kismetu in posthumnem življenju je napisan v obliki spominov, ki jih pripoveduje Američanka Arna (po materi jugoslovanskih korenin). Leta 1972 se je z možem in hčerkami priselila v elitno četrt Zamalek v Kairu, kjer je po naključju spoznala jugoslovanskega egiptologa Kosto in se kasneje zaposlila v njegovi starinarni. Skozi Arnino pripoved postopoma spoznavamo ljudi, ki so tako ali drugače povezani z njo, ter prihajajo iz različnih družbenih slojev. Arna skozi pripoved opominja na usodo, ki bo vplivala na njihovo življenje, s čimer se stopnjuje tudi napetost romana. Delo se bere izredno tekoče, mesto Kairo pa je slikovito in doživeto opisano, skupaj z njegovimi običaji, jezikom in pokrajino.

Helena Zupanc

nazaj na seznam