Zgodovinski roman o epski, a tragični usodi osmanskega princa Džema, ki po neuspelem poskusu osvojitve prestola postane politični ujetnik in adut krščanske Evrope v njenem boju proti Turkom.

Zgodovinski roman bolgarske zgodovinarke in pisateljice Vere Mutafčieve pripoveduje o epski, a tragični usodi osmanskega princa Džema, mlajšega polbrata sultana Bajazida II., ki po neuspelem poskusu osvojitve prestola postane politični ujetnik in adut krščanske Evrope v njenem boju proti Turkom. Avtorica skozi psihološko poglobljeno pripoved razkriva zgodovinsko ozadje, obenem pa obravnava teme, kot so izdajstvo, vprašanje identitete, hrepenenje po svobodi in neizprosnost politike.

Roman je zasnovan polifonično; zgodbo pripoveduje več pripovedovalcev, pri čemer nam vsak razkrije svoj pogled na razvoj dogodkov. Nekateri pripovedovalci so resnične zgodovinske osebe, drugi so plod avtoričine domišljije, vsak od njih pa nam Džemovo usodo osvetli tako iz osebnega kot tudi širšega družbenega in političnega zornega kota. Džema zato ne dojemamo zgolj kot zgodovinski lik, temveč gledamo nanj kot na kompleksno osebnost z lastno voljo in ambicijami, ki pa je v širšem kontekstu razvoja dogodkov povsem nemočna. Mutafčieva je prek različnih pripovedovalcev v roman umetelno vtkala razmisleke o zgodovini in političnem vplivu ter pronicljivo orisala kulturne razlike med Vzhodom in Zahodom 15. stoletja.

Primer Džem, ki je prvič izšel leta 1967, je v Bolgariji doživel že več kot deset izdaj. Pisateljičino najbolj znano delo je prevedeno v več jezikov, kar niti malo ne preseneča, saj z mojstrskim prepletanjem fikcije in zgodovinskih dejstev Mutafčievina pripoved oživi, slikovito izbrušen, poetičen slog pa jo povzdigne na najvišjo raven. Zaradi jezikovne vrednosti dela, prefinjeno oblikovane zgodbe in obravnavanih tem, ki so aktualne v vsakem času in prostoru, bi roman še najustrezneje opisali z besedo »brezčasen«.

Petra Finžgar

nazaj na seznam