Mama je stala pod tistim plazom pokončno, z dvignjeno glavo, in me stiskala k sebi. V njej ni bilo sledi zadrege ali ponižanja. Vedela je.

Roman je izšel leta 1961, ko je bil avtor generalni konzul Francije v Los Angelesu. Takrat je bil na višku svoje kariere, bil je uspešen pisatelj, bogat in (pri)ljubljen. Že dolgo si je želel napisati njegovo lastno življenjsko zgodbo, predvsem pa s tem postaviti spomenik materi, s katero sta se prebija skozi težko življenje v Vilni, Varšavi, kasneje pa v Nici in Parizu, pa do vojne in vključitve v francoski odpor pod okriljem de Gaullove France libre. Avtor kot prvoosebni pripovedovalec z ljubeznijo, humorjem in samoironijo pripoveduje nenavadno zgodbo matere, ki brezpogojno verjame v bleščečo prihodnost svojega sina, ki priseže, da bo naredil vse, da izpolni njene naivne sanje.
Kmalu postane jasno, da mama ni samo lik, je prispodoba za čudaškost, teatralličnost, zagrizenost in pogum, s katerimi lahko premagamo kolesje usode. In da godba ni samo nizanje spominov ter postavljanje mame na piedestal, je tudi poklon tovarišem, ki so padli v vojni, hvalnica zavezništvu, ogledalo in odsev takratnega časa in družbe.

Katja Bevk

nazaj na seznam